Vsak dan se znova in znova učimo. In jaz zadnje dni predvsem srečujem veliko ljudi, ki mi dajejo lekcije. Kakšne? Predvsem takšne, kakšna v življenju nikoli ne želim biti, ne smem biti ali nikoli ne bom.


Zakaj? Ker želim biti človek, ker želim delati v dobro nekoga in ker ne želim, da kdorkoli trpi zarad mojih dejanj. Ker želim imeti čisto vest in ohraniti kolikor toliko čisto karmo 🙂 Zaradi sebe in svojih bližnjih. Zaradi tega, ker verjamem, da smo tu vsi zato, da si pomagamo, ali vsaj da si nikoli ne škodujemo.

In čeprav ne razumem dejanj določenih ljudi in vsega kar sem v zadnjem mesecu doživela, se še zmeraj trudim biti prijazna, poštena in fer, pa čeprav do ljudi, ki so mi v zadnjem mesecu naredili veliko slabega, kar je sicer premala beseda za vse…ampak ostanimo pri njej. In marsikdo me ne razume. Kako sem lahko prijazna? Kako sem lahko mirna? Zakaj še zmeraj narediš vse kar zahtevajo – če ti pa ni treba? Preprosto zato, ker je moja vest – samo moja, slaba volja, jeza, sovraštvo in zamere, pa slaba le zame in za nikogar drugega. In ker verjamem, da se z vsem slabim enkrat zagotovo ukvarjajo tudi tisti, ki so slabo naredili. Ne želim nikomur nič slabega, a verjamem vedno znova, DOBRO z DOBRIM, SLABO z SLABIM.

IN včasih se res vprašam kam je prišel ta svet? Kaj smo si dovolili? Kaj je naredil in dela denar? Pokvaril je vse človeške odnose, zamenjal vse lepe stvari – ki jih denar ne more kupiti, in pokvaril je ljudi. Res je, da za življenje potrebujemo denar, vendar pa ne smemo pozabiti, da denar ni tisti, ki osrečuje. Ampak nekateri so popolnoma zaslepljeni – od tega kako zaslužiti, kako imeti še več, kako imeti VSE.

Pozabljajo, pa na to, da ko jih enkrat več nebo, se jih prav nihče ne bo spominjal po tem koliko in kaj so imeli, ampak po tem kakšni so bili kot osebnosti, kot ljudje.
In dovolj je, da si na koncu dneva ČLOVEK s čisto vestjo in mirno notranjostjo.

Tega pa noben denar na svetu ne more kupiti

Share: