Kaj storiš ko ti gre vse narobe? Kaj storiš ko se ti v življenju porušijo stvari? Kaj storiš, ko se ti zdi, da nisi zadovoljen in ne srečen s tem kar imaš in kar te obdaja? Koliko od vas lahko reče, da ima pogum, oziroma, da bi imelo pogum nekaj spremeniti?
Koliko poguma mora imeti človek, da pusti redno službo kljub temu, da ne ve kaj ga čaka. Koliko poguma, da pusti skoraj vso staro življenje za seboj?
Lahko vam odgovorim iz lastne izkušnje, da ogromno. In pri meni je trajalo zelo dolgo – predolgo, da sem ta pogum zbrala in rekla, da je dovolj.
Če pogledamo iz druge strani. Življenje je kratko. Sama želim v življenju nekaj doživeti, hrkrati pa rasti, predvsem na svojem znanju, na svojem psihičnem počutju. Se izpopolnjevati. Delati napake, se jih zavedati, jih popraviti in iti dalje. Predvsem pa biti koristna, po drugi strani predana svojemu delu. Pa saj tudi to človeka naredi srečnega. Iti v službo brez cmoka v grlu, delati brez strahu, biti kar si in hkrati rasti, se učiti in s tem dati podjetju, ustanovi kjer si zaposlen svoj del, da lahko raste skupaj s tabo. Ni tako?
Verjamem, da je večina v današnjem času usmerjena le v to, da poišče službo s čim višjo plačo. Ampak kaj ti to pomaga, če te tistih 8-9 ur ne osrečuje. Če nisi zadovoljen, če se počutiš slabo. 8 ur je 1/3 tvojega dneva. In lahko rečemo in po tem sklepamo, da praktično 1/3 življenja preživimo v službi. Denar je veliko, žal pa zdaleč ne vse. Koliko ljudi kahko v današnjem času reče, da hodi v skužbo in dela tudi s srcem?
Morda utopija, morda čudno razmišljanje. Ampak nič ni več vredno od našega psihičnega zdravja…in tudi služba lahko še kako vpliva na psihično zdravje, našo srečo in srečo doma.
Razmislite. Nič drugega. In ja jaz sem zbrala pogum – prišla v veliko negotovost, še zmeraj je moja prihodnost zelo negotova. Vendar pa lahko rečem, da sem srečna 🙂
Srečna tudi v službi – nisem verjela, da bom ta stavek lahko kdaj izrekla 🙂
