Prekletstvo, ki se imenuje sladkarije. Verjetno marsikomu znano prekletstvo, ali koga jaz “farbam” da od danes naprej pa res več ne jem sladkega. In ko je ta zaobljuba še tik pred decembrom, pardon bajsomembrom:)), še toliko bolj hecno metanje peska v oči – ne jem več sladkega.
Kako ta zaobljuba izgleda? Zajtrk, malica, kosilo…kažem, svoj karkter in dejansko ne pojem ničesar. Potem pa se zalomi. Saj veš, sodelavka speče pecivo, sodelavec prinese čokolado. Vsemu se morda izogneš, zvečer pa padeš v eno škatlo. In ne katerokoli škatlo, tisto škatlo v kateri imaš več sladkih pregreh – za obiske. Ja za obiske, kaj če kdo pride in moraš nekaj imet. In na koncu sem očitno vedno ta obisk jaz 🙂 

Ali pa v soboto, ko imaš popoldan čas, pa bom nekaj spekla, za fanta, ki lahko poje vse kar vidi. Pa ni fer, da če sem že jaz vse za obiske pojedla, da imatudi on vsaj nekaj sladkega. No tudi tu mu seveda pomagam. In potem se res vprašam, kakšni hudički živijo v sladkih stvareh, da me tako dobro premamijo? 🙂 Hudički in pol. 

Ampak obljubim hudički, da bo sedaj huda vojna…v kateri ne boste več zmagali!!! 

Ni upam, razen če….hja 🙂 

Od danes naprej pa res več ne jem sladkega…. 🙂 še kdo? 

Share: