Kdo še verjame v tople besede, obljube in kdaj pa kdaj v dobre ljudi….ja tako poje moja soimenjakinja Nina Pušlar. In strinjam se z njo…le kdo še verjame? A dobri ljudje še sploh obstajajo? Obstajajo ljudje, ki jim je dejansko mar za sočloveka?
Prav žalostna sem, ker je tega vedno manj. Resnično premalo. Pa je res krivo to, da smo ljudje tako brezčutni? Ali le to, da je današnji svet tako podivjan? Nihče nima več časa, nihče ne ve več kje ima glavo, nihče ne ve več kaj so to prave vrednote in nihče ne ve več kako bi živel brez luksuznega materialnega premoženja.
Vem, sedaj s temi besedami delam krivico marsikomu, ker vem, da obstajajo ljudje, ki jim je mar. Ki imajo čut do sočloveka, ki jim dejansko nekaj pomenijo odnosi. Odnosi pred denarjem. Odnosi mimo denarja.
Upam, da ima vsak od vas vsaj nekaj takšnih ljudi ob sebi.
Vredno je se truditi biti ČLOVEK. Obljubim. Čeprav te življenje kdaj tepe, ker si predober. Ne predober, tepe te ker si samo ČLOVEK v pravem pomenu. A verjamem, da se ta človečnost splača.
Bodite sočutni, naj vam ne bo vseeno za druge, vzamite si čas za trenutek, vprašajte nekoga kako je in dejansko poslušajte odgovor, pomagajte če lahko, prisluhnite, dajte roko, podarite objem, namenite nasmeh…vse to vas nič ne stane, pomeni pa OGROMNO.
In verjamite je vredno. Vredno je biti ČLOVEK, pa čeprav od tega ne obogatiš denarno, vsekakor pa obogatiš čustveno, kar je pa na dolgi rok lahko VSE KAR IMAŠ.
BODI ČLOVEK. BODI TI. ❤
